Domov

Kdo smo?
Smo Sindikat finančnih organizacij Slovenije (SFOS), reprezentativen sindikat v dejavnosti finančnega posredništva. Smo eden od 22 članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), edine sindikalne centrale v Sloveniji, ki je članica Evropske konfederacije sindikatov (ETUC).

Kdo se lahko včlani?
V Sindikat finančnih organizacij Slovenije se lahko včlani vsak delavec, ki je v delovnem razmerju za nedoločen ali določen čas v eni od dejavnosti iz standarda klasifikacije dejavnosti. Včlanitev v sindikat je prostovoljna. Delavec se včlani v Sindikat finančnih organizacij Slovenije s podpisom pristopne izjave. Z včlanitvijo prejme člansko izkaznico in kartico ugodnosti.

Kaj dela sindikat?
Sindikat kot socialni partner in delovno pravna varovalka zaposlenih zastopa in brani interese delavcev in se pogaja za boljše delovne in življenjske pogoje. Je podpisnik kolektivne pogodbe, ki delavcem prinaša večji obseg pravic glede na zakonska določila.  Sindikat daje pobude, predloge, izreka stališče in se usklajuje/pogaja s predstavniki delodajalcev na ravni dejavnosti ter z vladno stranjo na sistemski ravni, torej za tiste zakone, ki vplivajo na delovno pravni ter materialni položaj zaposlenih v tej dejavnosti.

Namenite 0,5 % dohodnine SFOS

Bliža se konec leta in tako kot vsako leto, se tudi letos lahko odločimo, komu bomo namenili del dohodnine v višini 0,5 %. Zakon o dohodnini namreč omogoča, da ta del dohodnine, ki bi sicer ostal v proračunu RS, namenimo za delovanje organizacij, ki so za nas pomembne in vredne našega zaupanja.

Tako lahko davčni zavezanci rezidenti zahtevamo, da se do 0,5 % dohodnine, odmerjene po zakonu, ki ureja dohodnino, od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Upravičenci, ki jim je mogoče nameniti del dohodnine, so objavljeni na seznamu na spletni strani FURS, eden od njih pa je tudi SFOS. Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni 0,1 %, 0,2 %, 0,3 %, 0,4 % ali 0,5 % dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 0,5 % dohodnine. Če ste v tem letu ali prej že izpolnili podobno izjavo, bo davčna uprava kot veljavno upoštevala tisto, ki jo je prejela zadnjo.

Vabimo vse, ki spremljate naše delo, nam zaupate in nas podpirate, da nas podprete tudi s tem, da del dohodnine namenite za delo Sindikata finančnih organizacij Slovenije. To storite tako, da:

  1. izpolnite obrazec na spletni strani eDavki (davčna številka SFOS je 62079115), in sicer z digitalnim potrdilom ali brez,

ali

  1. izpolnite svoje podatke

 ...  Preberi več

Ob izbruhu novega koronavirusa – aktualne informacije

Spoštovani člani, spoštovane članice,

smo v času, ko je pomembno, da imamo vsi čim bolj ažurne, preverjene in uporabne informacije, na podlagi katerih vemo, kako ravnati, da zaščitimo sebe in ...  Preberi več

Vložena zahteva za presojo ustavnosti petega odstavka 33. člena ZIUZEOP

V času epidemije COVID- 19 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Kljub vsem našim opozorilom in prizadevanjem, v katerih smo izpostavili poanto neenakopravnega obravnavanja vseh delavcev in opozorili na to, da je treba vse delavce, ki v času epidemije opravljajo delo, obravnavati enako, je zakonodajalec v celoti prezrl oziroma iz ukrepov izvzel delodajalce, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020. To med drugim pomeni, da pri teh delodajalcih zaposleni delavci niso bili deležni izplačila kriznega dodatka v višini 200 EUR po zakonu. Politika je z zakonskimi rešitvami popolnoma neupravičeno povzročila diskriminacijo zaposlenih, in sicer s tem, ko je pravico do kriznega dodatka vezala na dejavnost oziroma velikost delodajalca. Po našem mnenju je taka odločitev neustavna, saj je v nasprotju s 14. členom Ustave republike Slovenije, ki kot ustavno pravico določa enakost pred zakonom, v nasprotju pa je tudi z ustavno pravico do svobode dela, ki vsakemu daje prosto izbiro zaposlitev, računajoč, da za vse velja enak režim zakonitega varstva. Nedvoumno jasno je , da za razlikovanje pravic delavcev do izplačila kriznega dodatka, ni nobenega stvarnega in razumnega razloga, zato smo v začetku meseca na Ustavno sodišče podali zahtevo za presojo ustavnosti petega odstavka 33. člena ZIUZEOP. Od Ustavnega sodišča smo v tem tednu prejeli potrdilo, da je bila vloga sprejeta in bo obravnavana prednostno.

arhiv