V Sindikatu finančnih organizacij Slovenije pozdravljamo predlagano spremembo ZIUZEOP, ki v upravičenost do ukrepov iz 22. in 33. člena vključuje delodajalce, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in nima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020. To med drugim pomeni, da bodo tudi pri teh delodajalcih zaposleni delavci deležni izplačila kriznega dodatka v višini 200 EUR. Vseeno pa smo prepričani, da je za enakopravno obravnavo vseh delavcev, potrebno spremeniti ZIUZEOP tako, da bodo pravico do kriznega dodatka dejansko imeli vsi zaposleni, ki v času epidemije opravljajo delo.  Politika je namreč z zakonskimi rešitvami in predlaganimi spremembami popolnoma neupravičeno povzročila diskriminacijo zaposlenih, in sicer s tem, ko je pravico do kriznega dodatka vezala zgolj in izključno na dejavnost oziroma velikost delodajalca. Posledice takšnega ravnanja pa čutijo predvsem delavci in ne lastniki kapitala.

Krizni dodatek je pravica delavca, ki dela, in nobenega razloga ni, da delavci, ki so zaposleni v zavarovalnicah in finančnih organizacijah (ki imajo več kot 10 zaposlenih), te pravice ne bi imeli. V čem se ti zaposleni delavci razlikujejo od ostalih zaposlenih v zasebnem sektorju? A je pomembno, ali npr. računovodkinja obračunava plače v zavarovalnici ali v trgovini? Zakaj bo slednja dobila krizni dodatek, tista v zavarovalnici pa ne? Da o delavcih, ki delajo v stiku z ljudmi sploh ne govorimo (npr. delavci na šalterjih). Tudi v finančnih organizacijah je veliko zaposlenih, katerih plače so nizke in tudi ne presegajo trikratnika minimalne plače.

Vsi ti delavci kriznega dodatka ne bodo deležni, ker so njihovi delodajalci iz interventnih ukrepov izključeni. In to ni prav! Je krivično in skregano z vsako logiko!  Zlasti, ker izplačilo kriznega dodatka vsem zaposlenim v finančni in zavarovalniški dejavnosti (ne glede na velikost delodajalca) državnega proračuna ne stane niti centa, nesporno pa tudi izplačilo tega dodatka ne bi ogrozilo obstoja večjega delodajalca v tej dejavnosti. Ali ga bodo deležni tudi vsi zaposleni v tej dejavnosti, pa je primarno odvisno od politične volje zakonodajalca.

Na neutemeljeno neenako obravnavo opozarja tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora v svojem mnenju k predlogu zakona. Zakaj politika to ignorira in zavestno dopušča neenako obravnavo, ve samo ona. Posledice pa bodo v končni fazi, kot vedno do sedaj, nosili delavci in njihove družine.

Zato v Sindikatu finančnih organizacij Slovenije pozivamo vse politične stranke, da spremenijo ZIUZEOP tako, da bo zagotovljena enaka obravnava vseh delavcev, ne glede na dejavnost in ne glede na velikost delodajalca, in da tudi vsem zaposlenim v finančni in zavarovalniški dejavnosti priznajo pravico do kriznega dodatka. Veliko število zaposlenih v finančni in zavarovalniški dejavnosti tudi v tem času namreč dela (bodisi od doma ali v prostorih delodajalca) in s tem pripomore k zagotavljanju nujnih storitev, pri čemer so nekateri, npr. bančni uslužbenci v poslovalnicah še posebej izpostavljeni. Vsi ti delavci (pri delodajalcih z več kot 10 zaposlenimi) zaradi odločitve politike kriznega dodatka namreč ne bodo deležni, ker so pač njihovi delodajalci iz interventnih ukrepov izključeni. Pozivamo vas k enakopravni obravnavi vseh delodajalcev in njihovih zaposlenih!