V času epidemije COVID- 19 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Kljub vsem našim opozorilom in prizadevanjem, v katerih smo izpostavili poanto neenakopravnega obravnavanja vseh delavcev in opozorili na to, da je treba vse delavce, ki v času epidemije opravljajo delo, obravnavati enako, je zakonodajalec v celoti prezrl oziroma iz ukrepov izvzel delodajalce, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020. To med drugim pomeni, da pri teh delodajalcih zaposleni delavci niso bili deležni izplačila kriznega dodatka v višini 200 EUR po zakonu. Politika je z zakonskimi rešitvami popolnoma neupravičeno povzročila diskriminacijo zaposlenih, in sicer s tem, ko je pravico do kriznega dodatka vezala na dejavnost oziroma velikost delodajalca. Po našem mnenju je taka odločitev neustavna, saj je v nasprotju s 14. členom Ustave republike Slovenije, ki kot ustavno pravico določa enakost pred zakonom, v nasprotju pa je tudi z ustavno pravico do svobode dela, ki vsakemu daje prosto izbiro zaposlitev, računajoč, da za vse velja enak režim zakonitega varstva. Nedvoumno jasno je , da za razlikovanje pravic delavcev do izplačila kriznega dodatka, ni nobenega stvarnega in razumnega razloga, zato smo v začetku meseca na Ustavno sodišče podali zahtevo za presojo ustavnosti petega odstavka 33. člena ZIUZEOP. Od Ustavnega sodišča smo v tem tednu prejeli potrdilo, da je bila vloga sprejeta in bo obravnavana prednostno.