Namenite 0,5 % dohodnine SFOS

Bliža se konec leta in tako kot vsako leto, se tudi letos lahko odločimo, komu bomo namenili del dohodnine v višini 0,5 %. Zakon o dohodnini namreč omogoča, da ta del dohodnine, ki bi sicer ostal ...  Preberi več

Vložena zahteva za presojo ustavnosti petega odstavka 33. člena ZIUZEOP

V času epidemije COVID- 19 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Kljub vsem našim opozorilom in prizadevanjem, v katerih smo izpostavili poanto neenakopravnega obravnavanja vseh delavcev in opozorili na to, da je treba vse delavce, ki v času epidemije opravljajo delo, obravnavati enako, je zakonodajalec v celoti prezrl oziroma iz ukrepov izvzel delodajalce, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020. To med drugim pomeni, da pri teh delodajalcih zaposleni delavci niso bili deležni izplačila kriznega dodatka v višini 200 EUR po zakonu. Politika je z zakonskimi rešitvami popolnoma neupravičeno povzročila diskriminacijo zaposlenih, in sicer s tem, ko je pravico do kriznega dodatka vezala na dejavnost oziroma velikost delodajalca. Po našem mnenju je taka odločitev neustavna, saj je v nasprotju s 14. členom Ustave republike Slovenije, ki kot ustavno pravico določa enakost pred zakonom, v nasprotju pa je tudi z ustavno pravico do svobode dela, ki vsakemu daje prosto izbiro zaposlitev, računajoč, da za vse velja enak režim zakonitega varstva. Nedvoumno jasno je , da za razlikovanje pravic delavcev do izplačila kriznega dodatka, ni nobenega stvarnega in razumnega razloga, zato smo v začetku meseca na Ustavno sodišče podali zahtevo za presojo ustavnosti petega odstavka 33. člena ZIUZEOP. Od Ustavnega sodišča smo v tem tednu prejeli potrdilo, da je bila vloga sprejeta in bo obravnavana prednostno.

Ob 30. letnici SFOS

Spoštovane članice in spoštovani člani SFOS!

Skoraj vsak dan se srečujemo z jubileji, ki jih imajo posamezniki ali organizacije in lepo je vedeti, da svoj jubilej – 30 let delovanja, praznuje tudi naša organizacija – Sindikat finančnih organizacij Slovenije, ki je bil ustanovljen 25. junija 1990. Zato: VSE NAJBOLJŠE!

Skoraj neverjetno kako hitro je minilo teh 30 let delovanja naše sindikalne organizacije, kot bi se samo obrnil in že so mimo. Tako smo nekateri za 30 let starejši, nekateri pa še niste niti toliko stari. Toda oboje je v tem primeru nepomembno, saj smo vsi člani ene velike družine, ki jo imenujemo SFOS. Če pomislimo, koliko je bilo v tem času doseženega, je številka velika. Če pa pomislimo, kaj vse nas še čaka, pa smo šele prav začeli in smo pravkar prišli iz pubertete in številka ni omembe vredna. Kajti pogled nazaj nam pove, da se je v teh letih z vašo pomočjo in sodelovanjem ustvarila organizacija, ki jo delodajalci spoštujejo in upoštevajo njena mnenja in predloge. Ob tej priložnosti tudi ne smemo pozabiti na ljudi, ki so se ob vašem zaupanju, vaši podpori in vaših predlogih ter v vašem imenu izpostavljali, tako da to spoštovanje in upoštevanje ni stvar samoumevnosti, ampak posledica vsakodnevnega strokovnega  dela vseh dosedanjih vodstev, ki jih je bilo v teh letih kar nekaj.

Tako lahko danes, ob tem jubileju zatrdimo, da smo uspešni in imamo zdravo jedro članov, ki se zavedajo, kaj je sindikat in sindikalno gibanje. Hvala vam, spoštovane članice in člani!

In še enkrat:

Vse najboljše SFOS in še na mnoga uspešna leta!

ŽIVELA 1. IN 2. MAJ!

Letos praznujemo 130. obletnico prvega praznovanja praznika dela na naših tleh in po svetu, praznujemo zgodovino združenega boja za delavske pravice, za izboljšanje socialnega položaja in delovnih razmer. Praznovanje praznika dela je v teh letih postalo tradicija, prav tako so tradicionalni tudi običaji, ki jih povezujemo s praznikom (kres, nagelj, mlaj, budnice). Zaradi okoliščin, v katerih smo se znašli zaradi epidemije korona virusa, letos prvega maja ne moremo praznovati na običajen način. Praznovali pa ga vseeno bomo, vendar drugače. Kako, si lahko ogledate na naslednji povezavi.

28. april- svetovni dan varnosti in zdravja pri delu

28. april je dan, ki ga je Mednarodna organizacija za delo razglasila za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Na današnji dan pa sindikati na vseh kontinentih obeležujemo tudi mednarodni delavski spominski dan na delavce, ki so v preteklem letu umrli zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Geslo tega spominskega dneva sega v konec 19. stoletja, in se glasi: »Spominjaj se mrtvih in bori se za žive!«

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu od leta 2003 dalje obeleži 28. april s pregledom statistike o nezgodah pri delu in poklicnih bolezni v preteklem letu in s sporočili najodgovornejšim v naši državi, kaj bi bilo treba storiti, da se jih prepreči. Kljub epidemiji bo tudi letos tako!

Sporočila ZSSS in statistiko v celoti najdete na naslednji povezavi.

Za več novic in zanimivosti s področja varnosti in zdravja pri delu pa obiščite spletno stran: https://zssszaupnikvzd.si

 

 

Poziv spremembi ZIUZEOP, ki bo zagotovila enakopravno obravnavo vseh delavcev in delodajalcev glede upravičenosti do kriznega dodatka

V Sindikatu finančnih organizacij Slovenije pozdravljamo predlagano spremembo ZIUZEOP, ki v upravičenost do ukrepov iz 22. in 33. člena vključuje delodajalce, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in nima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020. To med drugim pomeni, da bodo tudi pri teh delodajalcih zaposleni delavci deležni izplačila kriznega dodatka v višini 200 EUR. Vseeno pa smo prepričani, da je za enakopravno obravnavo vseh delavcev, potrebno spremeniti ZIUZEOP tako, da bodo pravico do kriznega dodatka dejansko imeli vsi zaposleni, ki v času epidemije opravljajo delo.  Politika je namreč z zakonskimi rešitvami in predlaganimi spremembami popolnoma neupravičeno povzročila diskriminacijo zaposlenih, in sicer s tem, ko je pravico do kriznega dodatka vezala zgolj in izključno na dejavnost oziroma velikost delodajalca. Posledice takšnega ravnanja pa čutijo predvsem delavci in ne lastniki kapitala.

Krizni dodatek je pravica delavca, ki dela, in nobenega razloga ni, da delavci, ki so zaposleni v zavarovalnicah in finančnih organizacijah (ki imajo več kot 10 zaposlenih), te pravice ne bi imeli. V čem se ti zaposleni delavci razlikujejo od ostalih zaposlenih v zasebnem sektorju? A je pomembno, ali npr. računovodkinja obračunava plače v zavarovalnici ali v trgovini? Zakaj bo slednja dobila krizni dodatek, tista v zavarovalnici pa ne? Da o delavcih, ki delajo v stiku z ljudmi sploh ne govorimo (npr. delavci na šalterjih). Tudi v finančnih organizacijah je veliko zaposlenih, katerih plače so nizke in tudi ne presegajo trikratnika minimalne plače.

Vsi ti delavci kriznega dodatka ne bodo deležni, ker so njihovi delodajalci iz interventnih ukrepov izključeni. In to ni prav! Je krivično in skregano z vsako logiko!  Zlasti, ker izplačilo kriznega dodatka vsem zaposlenim v finančni in zavarovalniški dejavnosti (ne glede na velikost delodajalca) državnega proračuna ne stane niti centa, nesporno pa tudi izplačilo tega dodatka ne bi ogrozilo obstoja večjega delodajalca v tej dejavnosti. Ali ga bodo deležni tudi vsi zaposleni v tej dejavnosti, pa je primarno odvisno od politične volje zakonodajalca.

Na neutemeljeno neenako obravnavo opozarja tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora v svojem mnenju k predlogu zakona. Zakaj politika to ignorira in zavestno dopušča neenako obravnavo, ve samo ona. Posledice pa bodo v končni fazi, kot vedno do sedaj, nosili delavci in njihove družine.

Zato v Sindikatu finančnih organizacij Slovenije pozivamo vse politične stranke, da spremenijo ZIUZEOP tako, da bo zagotovljena enaka obravnava vseh delavcev, ne glede na dejavnost in ne glede na velikost delodajalca, in da tudi vsem zaposlenim v finančni in zavarovalniški dejavnosti priznajo pravico do kriznega dodatka. Veliko število zaposlenih v finančni in zavarovalniški dejavnosti tudi v tem času namreč dela (bodisi od doma ali v prostorih delodajalca) in s tem pripomore k zagotavljanju nujnih storitev, pri čemer so nekateri, npr. bančni uslužbenci v poslovalnicah še posebej izpostavljeni. Vsi ti delavci (pri delodajalcih z več kot 10 zaposlenimi) zaradi odločitve politike kriznega dodatka namreč ne bodo deležni, ker so pač njihovi delodajalci iz interventnih ukrepov izključeni. Pozivamo vas k enakopravni obravnavi vseh delodajalcev in njihovih zaposlenih!

 

POZIV DELODAJALCEM V FINANČNIH DEJAVNOSTIH

SFOS poziva vse delodajalce v finančnih dejavnostih, da:

  1. zaposlenim, ki v času trajanja epidemije opravljajo delo v kriznih razmerah, namenijo mesečni dodatek za delo v kriznih razmerah,
  2. vsem zaposlenim, ki morajo ostati doma na čakanju

 ...  Preberi več

Poziv Sindikata finančnih organizacij Slovenije k enakopravni obravnavi pri sprejemanju novega svežnja ukrepov za omilitev posledic epidemije

Sindikat finančnih organizacij je v tem tednu poslal Vladi RS, Ministrstvu za finance in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo dopis, v katerem poziva k enakopravni obravnavi pri sprejemanju novega svežnja ukrepov za omilitev posledic epidemije, saj je zakonodajalec v ZIUZEOP iz ukrepov v celoti izvzel delodajalce, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti. Pri tem ni niti z besedo pojasnil, zakaj je temu tako. V SFOS smo prepričani, da za takšno odločitev ni razloga, saj so bili vsi delodajalci primorani upoštevati Vladne odloke in delo prilagoditi epidemiji COVID-19. Od zakonodajalca pričakujemo, da bo v upravičenost do ukrepov vključil tudi vse delodajalce iz zasebnega sektorja, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Celoten poziv najdete tukaj.

ODZIV SINDIKATA FINANČNIH ORGANIZACIJ NA ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO (ZIUZEOP), KI IZ UKREPOV IZVZEMA DELODAJALCE V SKUPINI K PO SKD

V Sindikatu finančnih organizacij Slovenije smo razočarani nad dejstvom, da je zakonodajalec v celoti prezrl oziroma iz ukrepov izvzel delodajalce, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti. Pri tem ni niti z besedo pojasnil, zakaj je temu tako.

Prepričani smo, da za takšno odločitev ni razloga, saj so bili vsi delodajalci primorani upoštevati Vladne odloke in delo prilagoditi epidemiji COVID-19. Tudi v zavarovalnicah in drugih finančnih organizacijah je veliko število zaposlenih na čakanju na delo doma, nekateri opravljajo delo od doma, v bankah pa so poslovalnice celo odprte, kar pomeni, da je del zaposlenih prav tako izpostavljen tveganjem, ki jih prinaša epidemija. Zakaj naj bi bil njihov položaj drugačen od položaja ostalih zaposlenih v zasebnem sektorju, nam ni jasno. Po našem prepričanju gre za neutemeljeno neenako obravnavo omenjenih delodajalcev, posledice pa bodo v končni fazi nosili delavci in njihove družine.

Od zakonodajalca pričakujemo, da bo v upravičenost do ukrepov vključil tudi vse delodajalce iz zasebnega sektorja, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.